 |
Forum Numizmatičnega društva Slovenije
Vse o kovancih, bankovcih, žetonih, srečanjih zbiralcev, razstavah in drugih dogodkih
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
karelkol
V#
Pridružen/-a: 21.05. 2007, 11:07
Prispevkov: 8
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 28 Avg 2009 06:20 Naslov sporočila: Kubanski denar |
 |
|
V roke sem dobil kar nekaj kubanskega denarja, pesose in centave, ter opazil, da se pojavljata tako germanski in latinski kov.
Ali je ta lastnost nekaj podobnega (redkega) kot je to značilno za jugoslovanski denar letnik 1938 in se smatra za varianto vredno zbirke, ali je to bolj lastnost angleškega funta (kovanec za 1 funt), kjer je napis na obodu v obeh smereh in je pojavljivost teoretično enaka?
Hvala
Lp
Karel |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Vito
M#
Pridružen/-a: 24.11. 2006, 16:20
Prispevkov: 2274
|
| Objavljeno: 28 Avg 2009 23:27 Naslov sporočila: |
|
|
Latinski in germanski kov nimata nobene povezave z orientacijo obodnega napisa.
Ta dva pojma opredeljujeta le medsebojno lego sprednje in hrbtne strani kovanca in sta odvisna od smeri vpetja obeh kovnih pečatov v kovni stroj. Pri germanskem kovu vidimo obe strani kovanca pravilno obrnjeni, če ga zasukamo okrog navpične osi, pri latinskem kovu pa, če ga zasukamo okrog vodoravne osi. Obodni napis je popolnoma neodvisen od tega. Poleg teh dveh je še tretji, prečni kov, kjer sta sprednja in hrbtna stran med seboj zasukani za 90 stopinj. Ta je značilen za nizozemske guldne in za pokov (kovanje za zbirke) našega 500 tolarskega kovanca 2002.
Predvidevam, da imate kubanske kovance novejšega datuma izdane po letu 1994 in to konvertibilni peso. To so kovanci z motivi zgradb na hrbtni strani. Pri teh so kovanci prvih letnikov res izdelani v latinskem kovu, kasnejši letniki pa v germanskem. Torej ne gre za nič posebnega. Zanimivejše bi bilo, če bi isti apoen istega letnika našli v obeh verzijah.
Podobno se je zgodilo s švicarskimi franki po letu 1982 - do 1981 so bili kovani v latinskem, od 1982 dalje v germanskem kovu. Tudi nekateri srbski kovanci so bili v različnih letih kovani v različnih kovih, ki se največkrat ujemajo s kovanjem v Parizu ali na Dunaju, v skladu s poimenovanjem kovov. Skratka, pojav je pogost pri kovancih, ki so skozi čas kovani v več različnih kovnicah.
Pri jugoslovanskih kovancih 1938 je bilo malo drugače. Ti bi praviloma morali biti kovani v latinskem kovu, le neznatna količina nekaterih apoenov (najverjetneje prvih odkovov) je bila izdelana v germanskem kovu.
| karelkol je napisal/a: |
/...../
in se smatra za varianto vredno zbirke
/...../ |
V urejeno zbirko verjetno spada vsak kos, ki se ujema z njenimi tematskimi kriteriji. Le zakaj bi bili "vredni zbirke" le redki kosi.... Tudi brez najpogostejšega je zbirka nepopolna.
_________________
***************************************
*** SLOVENSKI KOVANCI IN BANKOVCI v 20 STOLETJU *** |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
